[ Knjižni namig pošilja Pascal Blum ] Zdologočaseni Jonas se nekega jutra na Dunaju zbudi in je sam. Na svetu ni več nikogar, niti sosedov, niti znancev iz mesta, niti njegove prijateljice Marie. Medtem ko Jonas postaja počasi vedno bolj nor, mu družbo dela samo ena oseba: bralec. Ta opazuje, kako Jonas preiskuje stanovanja, se z ukradenim avtomobilom vozi v okoliške kraje in se, da bi postal čisto nor, snema samega sebe, ko spi. Ne deluje nič kaj pomirjujoče, ko je tista pošast, ki s praznimi očmi gleda iz televizijskega zaslona, on sam. Še manj mu je v pomoč, da Jonas v najbolj neprimernih trenutkih zakinka, hodi naokrog v spanju, in se tako kmalu začne bati svoje podobe v nočeh. Na koncu stori, kar bi storil najrazumnejši človek na svetu, kjer ni ljudi, toda Jonas ob tem ne neha verjeti, da je ljubezen možna.  Glaviniceva nenavadna grozljivka se sprašuje po možnostih realnosti, če na svetu obstaja samo še en človek. Obstajajo sploh še drugi kraji, drugi časi, druga premikanja, če pa jih nihče ne vidi? Kmalu Jonas po vsej Avstiji namesti kamere, ki bi mu naj zagotavljale, da obstaja še kaj razen njega samega: časovne točke, registrirane z moderno tehniko. Toda to, kar vidi na posnetkih, ga zares vrže iz tira.  Avstrijec Thomas Glavinic je avtor knjig, polnih humorja, med njimi komedije o literarnem življenju »Das bin ich doch« (2007) in Coming-of-Age romana »Wie man leben soll« (2004). Njegov telegramski stil pisanja, ki je dosegel vrhunec v kriminalki »Der Kameramörder« iz leta 2001, mu ni dal slovesa velikega stilista. Delo »Die Arbeit der Nacht« je napisano forsirano trezno. Glavinic občaso zgreši s svojim jezikom navodil za uporabo, recimo ko Jonasov duh »ni na razpolago«. Ampak nič hudega, kajti »Die Arbeit der Nacht« je, ko se mu prepustimo, zelo napet postapokaliptični roman, ki se poslužuje osnutka znanstvene fantastike izumrlega sveta, ne da bi ob tem sam bil znanstvena fantastika. Jonasu se resnično ne zgodi nič, kar ne bi mogel pojasniti ali občutiti. S tem Glavinic izpolnjuje zahteve Dietmarja Dathsa o drastične umetnosti: dobesednost.  Vprašanje, zakaj je Jonas čisto sam in zapiščen, ostaja odprto. Toda to vprašanje ob branju izgine, ker se knjigi kar hitro popolnoma predamo in z naraščojočo napetostjo spremljamo zgodbo, ki je na koncu tako močna, da smo prepričani, da jo doživljamo prav fizično.

[ najljubši citat ] »Minuto pred četrto je splezal na streho hiše vodje. Sledil je sekundnemu kazalcu svoje ure. Natanko ob štirih je razširil roke. Zdaj.«

[ Informacije ] Glavinic, Thomas: Die Arbeit der Nacht. (original language: Deutsch) Hanser, München, 2007 . ISBN: 978-3-446-20762-2.